PRIJAVA NA E-NOVICE

Bodite obveščeni. Prijavite se!

PODARITE VSTOPNICO

Presenetite najbližje, prijatelje ali poslovne partnerje z nepozabno dogodivščino v svetu rudarjev.

več >>

PRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE

V Muzeju premogovništva Slovenije smo zelo veseli obiska otrok. Posebej za njih smo pripravili ponudbo »Ligijev rojstni dan«.

več >>

LIGI Pridruži se prijaznemu krtku Ligiju pri zabavnih in poučnih igricah v podzemnih rovih. Klikni in raziskuj!  

Klikni in raziskuj!

NASLOV

Muzej premogovništva Slovenije / Koroška cesta - Stari jašek / 3320 Velenje

DELOVNI ČAS:

OD TORKA DO SOBOTE 

9.00 - 16.30 

OBVEZNA PREDHODNA NAJAVA

Vstopnice: 20 eur odrasli, 19 eur upokojenci, 17 eur otroci (glej cenik)

gsm: 031 752 418

Pri nas je zmeraj lepo vreme.

RAZSTAVE / PRIREDITVE

Bela garderoba / Štirje avtorji na kosu premoga, avtorji Ivo Hans Avberšek, Miran Beškovnik, Aleksander Kavčnik, Stojan Špegel 

Črna garderoba: India Welcome / Dobrodošla Indija

Kopalnica: Hanibal Salvaro/ skulpture

Kopalnica / Jamomerske karte /ob izdaji knjige Premogovniška dejavnost in njen vpliv na površinsko območje Šaleške doline

Hodnik / Velenjske glinene ploščice / Herbarij  -  brezčasni zapis narave / Avtorica Kata Laštro

Razstavišče MINUS160 - 1 (jamski del muzeja): Stane Špegel - PODZEMNI NEZEMLJANI, skulpture

Muzejski park: ALEKSANDER KAVČNIK / PREMOGARJI, fotografska razstava /  stalna postavitev


Najavljamo:

Ligijev salon (jamski del muzeja):  Poetična podzemna proga - predstavitev novih avtorjev /








ZANIMIVOSTI

Kako se reče srečno v danskem jeziku? Odkrijte in se dokopajte do najglobjih zanimivosti rudarskega življenja. 

več >>

IŠČI

Išči

NA 61. SKOKU ČEZ KOŽO V RUDARSKI STAN SKOČILO 34 NOVINCEV

2. 7.
2022

Premoga je dovolj še za nekaj desetletij

Premogovnik Velenje, povezana družba Holdinga Slovenske elektrarne in edini še delujoči premogovnik v Sloveniji, je pomemben in nepogrešljiv steber slovenske energetike. Skupaj s Termoelektrarno Šoštanj je v prvih mesecih leta zagotovil skoraj 40 odstotkov vseh potreb po električni energiji v Sloveniji. Praznik rudarjev, ki ni samo praznik vseh nas, ki smo neposredno povezani z rudarstvom, ampak je praznik celotne Šaleške doline, smo obeležili v soboto, 2. julija, 2022, ko je na Mestnem stadionu Velenje potekal že 61. Skok čez kožo. Častni skok je izvedel dr. Franc Žerdin, rudarski strokovnjak in nekdanji direktor Premogovnika Velenje.

»Biti rudar ni samo poklic. Je nekaj več. Je tradicija, povezanost, spoštovanje. Časi so drugačni, kot so bili leta nazaj, a skupnimi močmi odstiramo nove poglede na svoje delo in si vedno znova zastavljamo nove izzive,« je več tisoč ljudi nagovoril generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer.

Za Premogovnikom Velenje je 147 let odkopavanja premoga. Vsa leta je bil pomemben in nepogrešljiv steber slovenske energetike. »V zadnjem letu se je odvilo za nas precej pomembnih aktivnosti. Zagotovo si bomo zapomnili letošnji 13. januar, ko je Vlada RS na svoji seji sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Ta določa, da bo Slovenija najpozneje leta 2033 prenehala z rabo premoga za proizvodnjo električne energije,« je izpostavil dr. Janez Rošer in dodal, da je bilo veliko razprav o tem, kakšna naj bosta pot izstopa iz premoga in prestrukturiranje regije, vsem pa je bil skupni imenovalec, da pot, na katero stopamo, zagotovo ne bo lahka.

»Glede na številne pobude, naj se zaradi energetske krize in vojne v Ukrajini podaljša delovanje termoelektrarn in tudi ob boku nekaterim izjavam v medijih in javnosti, da lignita v Šaleški dolini ni dovolj, pojasnjujemo, da elaborat o zalogah premoga Premogovnika Velenje potrjuje, da so zaloge konec leta 2021 znašale več kot 102 milijona ton in glede na predvideno dinamiko odkopavanja zadoščajo za normalno obratovanje še nekaj desetletij.

Na vprašanja, ali je Premogovnik Velenje sposoben izkopavati premog tudi po letu 2033, če pride do takšne odločitve, pa dodajamo, da je še nedolgo nazaj veljalo, da bomo premog v Šaleški dolini odkopavali še približno trideset let, s sprejetjem nacionalne strategije izstopa iz premoga pa je ta letnica določena do leta 2033. Nove scenarije obratovanja Premogovnika Velenje smo začeli izdelovati na podlagi usmeritev strategij EU in energetske politike Slovenije. Osnovo za izdelavo vseh scenarijev je predstavljalo nahajališče premoga v Šaleški dolini in izdelani elaborat o zalogah premoga Premogovnika Velenje, ki potrjuje, da JE ZALOG DOVOLJ.

Premogovnik Velenje je s tehničnega vidika sposoben odkopavati tudi po omenjeni letnici, seveda ob pogoju zadostnih vlaganj v prihodnjih letih tako v opremo kot v zaposlene. Pri tem govorimo o tehničnih sposobnostih jame za proizvodnjo zahtevanih količin. Premogovnik Velenje je sposoben izkopavati še vrsto let, toda če kdo misli, da se bomo šele leta 2033 odločili, da lahko obratovanje kar tako podaljšamo še za deset let, se moti. Ta odločitev mora biti sprejeta najkasneje v prihodnjih nekaj letih, kar omogoča izdelavo jamske infrastrukture za potrebe odkopavanja po letu 2033 na novih odkopnih poljih. S premogom bomo zeleni prehod lažje dosegli, saj bomo z njim še naprej zagotavljali stabilnost in zanesljivost slovenskega energetskega sistema ter skrbeli, da bo Slovenija čim bolj samozadostna in neodvisna od uvoza

Če povzamemo na kratko: premoga je dovolj še za prihodnjih 30 let, so pa pogoji izkopavanja z leti zahtevnejši, kar se odraža v stroškovni ceni. Različnim izjavam navkljub ponovno poudarjamo, da je v Šaleški dolini zalog premoga dovolj, vprašanje je le, po kolikšni ceni oz. kolikšna cena je še sprejemljiva.

Do danes smo v Premogovniku Velenje v rudarski stan sprejeli že 3.867 novincev, dijakov rudarske, strojne in elektrosmeri ter v zadnjih letih tudi inženirjev rudarstva in geotehnologije; v soboto, 2. julija, še 34.

 

Dr. Franc Žerdin – utemeljitev za častnega skakalca in geslo

Dr. Franc Žerdin je rojen 29. maja 1949 v Žižkih. Na Rudarskem šolskem centru Velenje je leta 1969 opravil izpit za rudarja kopača in leta 1970 maturiral na Rudarski tehnični šoli. Na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani je iz rudarstva leta 1976 diplomiral, 1987 magistriral in 1993 zagovarjal doktorat.

Od leta 1975 do upokojitve 2003 je bil zaposlen v Premogovniku Velenje; med letoma 1988–92 je bil tehnični direktor RLV in vodja rudarske reševalne službe za Slovenijo in Hrvaško. Maja 1992 je bil imenovan na delovno mesto predsednika Poslovodnega odbora Premogovnika Velenje – to delo je opravljal do oktobra 2002. To je bilo obdobje, ko so intenzivno izvajali  proces prestrukturiranja Premogovnika Velenje.

V letih 1995–97 je vodil slovensko-ameriško skupino, ki je preučevala možnost odkopavanja debelih slojev premoga v Wyomingu (ZDA) po velenjski odkopni metodi in bil nosilec projektov za uvajanje te metode v premogovnikih v Turčiji, Srbiji, Makedoniji in Bosni. Zaslužen je, da je Premogovnik Velenje med prvimi v Evropi dobil certifikata ISO 9001 in 14001.

Dr. Franc Žerdin je v letih 1989–2004 kot docent na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani predaval predmete tehničnega rudarstva, v letih 2004–2012 je kot docent predaval na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, še vedno pa predava na Fakulteti za energetiko in na Visoki šoli za varstvo okolja – pri ustanavljanju obeh je tudi aktivno sodeloval.

Od 2006 dalje je občinski svetnik v Svetu MOV, med leti 2011–2015 je opravljal funkcijo neprofesionalnega podžupana Mestne občine Velenje, v letih 2009–2010 je bil predsednik nadzornega sveta HSE.

V letih 1975-2020 je bil član številnih iniciativnih in organizacijskih odborov,  sodeloval je v mnogih  projektnih skupinah, številne je tudi vodil. Je avtor in soavtor  preko 60 strokovnih in znanstvenih člankov s področja rudarstva ter soavtor dveh skript za študente pri predmetu Programiranje in optimiziranje delovnih procesov v rudarstvu.

 

Geslo:

»Če bomo s proizvodnjo premoga v Velenju

nepremišljeno in prezgodaj obstali,

bomo državljani, tudi premier, ministri,

poslanci brez elektrike ostali,

uvoženo energijo drago plačevali,

trgovci z elektriko pa se bodo

ob visokih dobičkih smejali.«