NEODVISNA OSKRBA Z LASTNIM ENERGENTOM SE NE DA OVREDNOTI ZGOLJ V EVRIH

POGOVOR: dr. Gregor Jeromel, vodja področja Raziskav in projektiranja v Premogovniku Velenje

Evropa se že nekaj mesecev spopada z energetsko krizo, ki jo je povzročila predvsem vojna v Ukrajini. Njene posledice in velika odvisnost evropskih držav od energentov z ruskega trga zelo močno vplivajo tudi na delovanje evropskega elektroenergetskega sistema. Tveganja in negotovosti so se v zadnjem obdobju zelo povečale, zaradi česar je Vlada Republike Slovenije razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije.

Premogovnik Velenje, ki za proizvodnjo električne energije Sloveniji že skoraj 150 let zagotavlja trenutno edini lastni energent – premog, je na podlagi usmeritve Vlade RS skupaj s Termoelektrarno Šoštanj in krovno družbo HSE uvrščen med strateško pomembna energetska podjetja. Pred Premogovnikom so tako številni izzivi, kako zagotoviti zadostne količine premoga, s katerim bi ob nadaljevanju in morebitni poglobitvi krize zagotavljali nemoteno oskrbo z električno energijo.

O trenutnem stanju v jami Premogovniku Velenje in proizvodnih načrtih smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Jeromlom, vodjo področja Raziskav in projektiranja v Premogovniku Velenje.

Zakaj Premogovnik Velenje v zadnjih letih ne dosega več proizvodnje nad 3 mio ton premoga letno in zakaj v letih 2023–2025 ne more dvigniti proizvodnje za 300.000 ton in več?

Še nedolgo nazaj je veljalo, da bomo premog v Šaleški dolini odkopavali še približno 30 let, s sprejetjem Nacionalne strategije izstopa iz premoga pa je ta letnica določena do leta 2033. Na podlagi te usmeritve družbo vseskozi prilagajamo k postopnemu zmanjševanju proizvodnje, zaradi česar smo poleg proizvodnje optimizirali tudi število zaposlenih.

Današnje dogajanje, tj. energetska kriza in vojna v Ukrajini, pa zeleno transformacijo Evrope postavlja pod vprašaj, vsaj kar se tiče njene dinamike. Zaradi pomanjkanja energentov – predvsem plina in nafte – se številne evropske države spet ozirajo nazaj k premogu. Tudi v Sloveniji, kjer je Vlada RS že razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije, preučujemo možnosti povečanja strateških zalog premoga na deponiji.

Pri tem se je treba zavedati, da je v tako zahtevnem delovnem procesu, kot ta poteka pri nas, nemogoče »čez noč« povečati proizvodnjo premoga. Vsi naši proizvodni načrti so načrtovani nekaj let vnaprej. Žal smo v Premogovniku Velenje tehnično omejeni glede letnega izkopa premoga, za katerega ocenjujemo, da s tolikšnim številom zaposlenih v proizvodnem procesu ne more bistveno preseči 2,8 mio ton izkopanega lignita v tako kratkem časovnem obdobju. V tem času tudi ni možno odpreti novega odkopnega polja. Priprava novega odkopnega polja namreč zahteva najmanj tri leta za izgradnjo dodatnih 6.000 m objektov, za kar bi potrebovali približno 200 dodatno usposobljenih zaposlenih in kar nekaj opreme, ob že obstoječem načrtu, ki znaša 5.000 m na leto. Pri tem je treba izpostaviti tudi dejstvo, da ima naša panoga že nekaj let kroničen primanjkljaj kadra, saj se mladi za rudarske poklice praktično ne odločajo več.

Katere odkopne plošče izkopavamo in kakšne imamo omejitve?

Premog iz jam Premogovnika Velenje zadnja leta pridobivamo na dveh odkopnih ploščah, in sicer v Jami Pesje in v Jami Preloge. Na obeh ploščah smo trenutno na globini okoli 500 metrov pod zemeljskim površjem. Pri proizvodnji premoga smo že nekaj let osredotočeni zgolj na ti dve odkopni polji, proizvodnja premoga pa že zadnjih dvajset let v povprečju poteka z dveh odkopov hkrati. Odkop G4/C v jami Pesje je julija letos končal s proizvodnjo premoga, kar pomeni, da premog trenutno pridobivamo le z odkopa k. –110/B. V pripravi sta že dva nova odkopa k. –110/D in k. –100/C, ki bosta zagotavljala proizvodnjo premoga do konca tega in na začetku prihodnjega leta.

Precejšnjo škodo v Premogovniku Velenje je 25. julija letos povzročil stebrni udar – ta po prvih grobih ocenah znaša približno 15 milijonov evrov; v odpravo njegovih posledic bo predvidoma vključenih med 60 in 70 ljudi najmanj leto dni. Po pregledu nastale škode ugotavljamo, da je približno 500 metrov jamskih objektov popolnoma uničenih, nekaj čez 500 metrov objektov je uničenih do te mere, da je potrebna pretesarba, saj so trenutno neuporabni ali uporabni v zelo omejenem obsegu, približno 350 metrov jamskih objektov ter 10 križišč pa je poškodovanih do te mere, da jih je prav tako potrebno sanirati. V Premogovniku Velenje je sicer še vedno približno 50 km delujočih prog, letno izdelamo približno 5.000 m novih prog in 500 m pretesarb, kar pomeni, da posledice udara posledično predstavljajo 20 odstotkov letne izdelave prog.

Premogovnik Velenje je v letošnjem letu izkopal 1,8 mio ton premoga, zaloga premoga na deponiji pa je na dan 31. 8. 2022 znašala 125.000 ton.

Ali je zalog premoga v Premogovniku Velenje dovolj? Ima Premogovnik Velenje na razpolago dovolj premoga za delovanje bloka 6 TEŠ do konca njegove obratovalne dobe? Ali lahko dostopamo do zalog?

V pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje znašajo geološke zaloge premoga po Elaboratu o zalogah premoga Premogovnika Velenje približno 350 mio ton in dodatnih 200 mio ton v samem nahajališču premoga v Šaleški dolini, aktualne odkopne zaloge na dan 31. 12. 2021 pa znašajo 102.170.000 ton in glede na predvideno dinamiko odkopavanja zadoščajo za normalno obratovanje Premogovnika Velenje še vsaj 20–30 let. Slednje velja za pridobivalni prostor Premogovnika Velenje, ki se razprostira na območju med Velenjem in Šoštanjem, in ne zajema mesta Šoštanj. Ponovno poudarjamo, da v samem nahajališču pod Šoštanjem in Topolšico ne bomo odkopavali.

Razlikovati je treba med odkopnimi zalogami – torej premogom, ki ga z obstoječimi metodami lahko odkopljemo, in trenutnimi tehničnimi zmogljivostmi Premogovnika Velenje. Premogovnik Velenje je s tehničnega vidika sposoben premog odkopavati tudi po letnici 2033, ob pogoju zadostnih vlaganj v prihodnjih letih tako v opremo kot v zaposlene, pri čemer je zaradi same izdelave jamske infrastrukture, ki omogoča izkop, potrebno letnico opredeliti mnogo let vnaprej (odločitev je potrebno sprejeti najkasneje do leta 2025). Zaradi številnih sprememb, ki so se in se bodo še zgodile v prihodnjih letih na energetskem področju in ki posredno oz. neposredno vplivajo na delovanje Premogovnika Velenje, pa pripravljamo tudi različne scenarije obratovanja Premogovnika Velenje.

Zakaj v Premogovniku Velenje pada produktivnost?

V jami Premogovnika Velenje pri proizvodnji premoga že vrsto let uporabljamo širokočelno odkopno metodo oz. »Velenjsko odkopno metodo«, ki smo jo v preteklosti razvijali v dveh variantah, in sicer v smeri pridobivanja premoga iz podkopnega dela odkopa (t. i. horizontalno pridobivanje) ter v smeri intenzivnega pridobivanja premoga iz nadkopnega dela odkopa (t. i. vertikalno pridobivanje). Odkop je po tej metodi višinsko razdeljen na podkopni in nadkopni del. Podkopni del sega v višino 3–5 metrov in je zavarovan s hidravličnim podporjem, ki omogoča mehanizirano pridobivanje z odkopnimi stroji – kombajni, odvoz je urejen z zmogljivimi verižnimi transporterji. Nadkopni del sega v višino 7–18 metrov in je izpostavljen dinamičnim jamskim pritiskom, ki porušijo plast premoga, katerega kontrolirano spuščamo v odkopni transporter in ga sproti odvažamo. Pridobivanje premoga iz nadkopnega dela sledi v korakih, ko je opravljeno dovolj rezov in zamikov v podkopnem delu. Pri obstoječi opremi je to 1–2 reza v trdnem in žilavem premogu ter 2–3 reza v porušenem in drobečem premogu. Kontrolirano pridobivanje zdrobljenega premoga iz nadkopa dosežemo s spuščanjem premoga preko pregibnih stropnikov v sprednjem delu podkopa. Izbira načina pridobivanja in širina koraka je odvisna od gabaritov odkopne opreme in geomehanskih lastnosti premoga oz. skladno z uveljavljenimi principi projektiranja načina odkopavanja odkopnih plošč premoga, na osnovi potrjenih strokovnih podlag, ki so zajete v aktu »Kriteriji varnega odkopavanja premoga pod vodonosnimi plastmi v jamah RLV«.

V preteklosti, predvsem do leta 2003, smo v Premogovniku Velenje odkopavali v štirih različnih jamah (Škale, Pesje, Južno krilo in Severno krilo), ki so vsaka zase predstavljale zaključene celote in niso imele geomehanskega vpliva ena na drugo. Proizvodnja je bila v celoti pridobljena z Velenjsko odkopno metodo (vertikalno pridobivanje premoga), pri kateri je izkoristek odkopne fronte dva do trikrat večji v primerjavi s klasično širokočelno metodo (horizontalno pridobivanje premoga). Po letu 2003, ko smo v Jami Škale zaključili z odkopavanjem, smo prešli na novo odkopno polje G–plošč. S tem je bil do leta 2013 delež dosežene proizvodnje vertikala/horizontala v razmerju 80/20 %.

Kakšni so scenariji odkopavanja premoga v Premogovniku Velenje v prihodnje?

V Premogovniku Velenje smo v zadnjih treh letih izdelali številne scenarije obratovanja in proizvodnje premoga. Vsi scenariji temeljijo na geološkem modelu nahajališča, pri čemer je upoštevano celotno območje nahajališča skladno z koncesijsko pogodbo – rudarsko pravico. Vsi scenariji so izdelani glede na usmeritve letnice zapiranja. Menim, da je pravi tisti scenarij obratovanja Premogovnika Velenje, ki omogoča maksimalni izplen skladno s preostalimi zalogami po koncesijski pogodbi obstoječega nahajališča lignita v šaleški kadunji. Naravno bogastvo je na voljo v obliki okoli 90 odkopnih plošč. Z našim znanjem in tehnologijo ga lahko izkopljemo, pomembno pa je, da to naredimo varno in strokovno.

Izpostavil bi, da se v Premogovniku Velenje zelo dobro zavedamo trendov in usmeritev glede postopnega opuščanja uporabe fosilnih goriv, ki nam jih narekujejo smernice EU in ki zavezujejo tudi Slovenijo. Nobenega dvoma ni, da se bo v naslednjih desetletjih izvedel tudi proces zapiranja Premogovnika Velenje, ki bo zahteval ustrezen čas in velika finančna sredstva. Pri tem se je treba zavedati, da ta proces ne bo zajel zgolj Premogovnika Velenje, temveč tudi lokalno okolje in ne nazadnje celotno državo. Zaradi tega bo treba k temu pristopiti pravočasno, odgovorno, koordinirano, z veliko mero truda in znanja ter v tesnem sodelovanju z vsemi deležniki. Izreden pomen bo imelo tudi sodelovanje s pristojnimi inštitucijami tako v lokalnem okolju, na ravni države kot tudi na ravni EU. V ta namen so že v tem trenutku zagotovljena visoka finančna sredstva za prestrukturiranje rudarskih regij ter s tem omilitev negativnih posledic teh procesov. Aktivnosti na tem področju že intenzivno potekajo.

V obdobju t. i. izobilja na trgu smo vsi skupaj malce pozabili, kako je, če katere dobrine ni prostodostopne. Menim, da bomo morali te navade v prihodnje nekoliko spremeniti. Najprej se bomo morali vprašati, ali vse to res potrebujemo? Brez električne in toplotne energije zagotovo ne moremo več shajati, zaradi česar bi bil potreben temeljit razmislek »države« o strateški pomembnosti energetske lokacije v Šaleški dolini. Neodvisna oskrba z lastnim energentom, kot je lignit iz jam Premogovnika Velenje, se ne da ovrednotiti zgolj v evrih na tono oz. v gigajulih, temveč je takšen energent neprecenljiv, a se tega najbrž še vedno ne zavedamo dovolj.