V LUČI SVETOVNE ENERGETSKE KRIZE ZNOVA V OSPREDJU POMEN LASTNEGA ENERGENTA IN SAMOOSKRBNOSTI
V torek, 29. marca, je Akademija Finance v Domu kulture Velenje organizirala regijski forum na temo Kako se SAŠA regija pripravlja na pravičen prehod ter kakšna naj bosta pot izstopa iz premoga in prestrukturiranje regije. Na okrogli mizi, na kateri so razpravljali o poteku preobrazbe Savinjsko-šaleške regije in o tem, kako čim bolje izkoristiti desetletje, ki je pred nami, sta poleg predstavnikov stroke in Mestne občine Velenje sodelovala tudi generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer in generalni direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Matjaž Vodušek.
Glede na številne pobude, naj se zaradi energetske krize podaljša delovanje termoelektrarn, in vprašanj, ali je Premogovnik Velenje sposoben izkopavati premog tudi po letu 2033, če pride do takšne odločitve, je generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer povedal: »Še nedolgo nazaj je veljalo, da bomo premog v Šaleški dolini odkopavali še približno trideset let, s sprejetjem nacionalne strategije izstopa iz premoga pa je ta letnica določena do leta 2033. Izdelava različnih scenarijev obratovanja je bila nujna zaradi številnih sprememb, ki so se in se še bodo na energetskem področju zgodile v prihodnjih letih in ki posredno oz. neposredno vplivajo na delovanje Premogovnika Velenje. Nove scenarije obratovanja Premogovnika Velenje smo začeli izdelovati na podlagi usmeritev strategij EU in energetske politike Slovenije. Osnovo za vse scenarije predstavlja nahajališče premoga v Šaleški dolini in izdelani elaborat o zalogah premoga Premogovnika Velenje, ki potrjuje, da so zaloge konec leta 2021 znašale še več kot 102 milijona ton in glede na predvideno dinamiko odkopavanja zadoščajo za normalno obratovanje še nekaj desetletij.
Premogovnik Velenje je s tehničnega vidika sposoben odkopavati tudi po omenjeni letnici ob pogoju zadostnih vlaganj v prihodnjih letih tako v opremo kot v zaposlene. Pri tem govorimo o tehničnih sposobnostih jame za proizvodnjo zahtevanih količin. Premogovnik Velenje je sposoben izkopavati še vrsto let, toda če kdo misli, da se bomo lahko šele leta 2033 odločili, da lahko obratovanje kar tako podaljšamo še za deset let, se zelo moti. Ta odločitev mora biti sprejeta v obdobju med letoma 2025 do najkasneje 2027, kar omogoča izdelavo jamske infrastrukture za potrebe odkopavanja po letu 2033.«
Mag. Matjaž Vodušek, generalni direktor Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), pa dodaja: »V tem trenutku, ko se pravzaprav ves svet sooča z energetsko krizo, se zagotovo vsi zavedamo, kako pomemben je v resnici TEŠ, ki je prvih dveh mesecih letošnjega leta proizvedel skoraj 40 % celotne proizvedene električne energije v Sloveniji za to obdobje. Problem proizvodnje električne energije je v Sloveniji trenutno dobro rešen. Pretežni del naših potreb lahko zagotovimo sami, smo samooskrbni in imamo na voljo lastni energent – premog. Seveda moramo slediti evropskim direktivam, ki nalagajo opustitev fosilnih goriv. V TEŠ bomo obratovali tudi po letnici 2033, z uporabo alternativnih goriv in novih tehnologij. Govorimo o preoblikovanju proizvodnega portfelja z izkoriščanjem bogate infrastrukture in izkušenj.«
Rdeča nit foruma je bila nacionalna strategija o izstopu premoga, ki za izstop predvideva leto 2033. V okviru Šaleškega foruma so sodelujoči odgovarjali na vprašanja, kaj nacionalna strategija pomeni za Šaleško dolino, kaj bo za sabo potegnila zelena preobrazba, kam z delavci Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje, kako bo Holding Slovenske elektrarne tudi v prihodnje aktivno sodeloval pri pripravi projektov, vezanih na prestrukturiranje Savinjsko-šaleške premogovne regije, in v kateri smeri razvijati regijo.