LIGI Pridruži se prijaznemu krtku Ligiju pri zabavnih in poučnih igricah v podzemnih rovih. Klikni in raziskuj!  

Klikni in raziskuj!

NASLOV

Muzej premogovništva Slovenije / Koroška cesta - Stari jašek / 3320 Velenje / gsm: 031 752 418

Pri nas je zmeraj lepo vreme.

RAZSTAVE / PRIREDITVE

Razstavišče MINUS160 - 2 ): Rudarstvo na znamkah / otvoritev 29.6. ob 12.00

Bela garderoba / Razstava Industrijski motiv, avtor Stojan Špegel

Črna garderoba: fotografska razstava Foto klub Ljubljana / Motivi iz Muzeja premogovništva Slovenije / otvoritev 29.6. ob 13.00

Kopalnica / Jamomerske karte /ob izdaji knjige Premogovniška dejavnost in njen vpliv na površinsko območje Šaleške doline / predstavitev 27.6. ob 18.00

Hodnik / Velenjske glinene ploščice / Herbarij  -  brezčasni zapis narave / Avtorica Kata Laštro

Razstavišče MINUS160 - 1 (jamski del muzeja): Stane Špegel - PODZEMNI NEZEMLJANI, skulpture

Muzejski park: ALEKSANDER KAVČNIK / PREMOGARJI, fotografska razstava /  stalna postavitev


Najavljamo:

Ligijev salon (jamski del muzeja):  Poetična podzemna proga - predstavitev novih avtorjev /








ZANIMIVOSTI

Kako se reče srečno v danskem jeziku? Odkrijte in se dokopajte do najglobjih zanimivosti rudarskega življenja. 

več >>

IŠČI

Išči

Umetnik na delu v podzemlju - Ivan Dobnik

Umetnik na delu v podzemlju

Nekoč je v globinah podzemlja velenjskega Premogovnika ustvarjal pesnik Anton Aškerc, saj je tam našel mir in navdih. Tam je po več kot sto letih svoj navdih za poezijo našel tudi sodobni umetnik Ivan Dobnik. Meni, da misli na zgodovino odpirajo domišljijo, ki ni samo svet preteklosti, ampak našega življenja in smisla sploh.

»Globočje in globočje, dol v prepad … Bojiš-li vožnje se pod zemljo čudne, ko peljal bi v vodnjak se, bratec moj …« so besede Antona Aškerca, ki je danes »vodnik« po slikovitih podzemnih rovih Muzeja premogovništva Slovenije in pripoveduje zgodovino Premogovnika Velenje. Ideja, da bi zamisel Aškerca, da piše v miru in samoti podzemlja, ponovno obudili, je že nekaj časa tlela pri vodji Muzeja Stojanu Špeglu: »V jamskem delu muzeja obiskovalce pričaka pesnik Anton Aškerc, da jih s svojo zgodbo uvede v premogovniško delo in življenje. V času bivanja v našem okolju je imel dovoljenja za prevoze v jamo, da je lahko opazoval rudarje pri delu, ob tem pa je pod zemljo pisal tudi pesmi. Glede na zgodovinsko posebnost te zgodbe z pesnikom smo videli priložnost, da zgodbo ponovimo v zdajšnjem času s sodobnimi pesniki. Tako dobijo avtorji priložnost ustvarjati v posebnem podzemnem prostoru. Povabili bomo več avtorjev, da naredijo kakšen »šiht« pod zemljo, doživijo našo predstavitev premogovniške zgodbe, ki jo bodo lahko  nadgradili s svojimi zgodbami. Avtorje bomo predstavili na posebni tabli s fotografijo ob pisanju in pesmijo, ustvarjeno pod zemljo, table pa bodo nameščene v nekdanjem črpališču v muzeju. Posebnost bo tudi, da bodo pisali na starih tipkarskih strojih. Omenjene dejavnosti nudijo tudi pozitivno promocijo premogovniške dejavnosti v povezavi z kulturo.«

Koncept je zagotovo odličen, saj ponuja prostor in okvirje za ustvarjanje.

Orfej v podzemlju in Pegazom neba

Špegel je k sodelovanju povabil svojega prijatelja iz umetniških krogov – pesnika, prevajalca, esejista in urednika Ivana Dobnika: »Pri poeziji je zanimivo to, da se ideje med nami intenzivno oplajajo. Stojanova ideja se mi je zdela tako pomembna, da sem se odločil, da se spustim v rudnik in začnem s pisanjem. Tovrstno pisanje me spominja na Orfeja, ki je v podzemlje odšel iskat Evridiko. To simbolno dejanje je podobno odhajanju v rudnik z razliko, da rudarji odkopavajo premog in ga prenašajo na svetlo, Orfej pa odhaja v podzemlje iskat nekaj, kar je pozabljeno, izgubljeno. Veličastna ideja iskanja pod zemljo, pod svetovi, ki so zakopani, pozabljeni in so stvar preteklosti. Gre za nasprotja med svetlobo, temo in celotnim vesoljem.« To razmišljanje je prvi dan njegovega ustvarjanja 160 metrov pod zemljo razlog, da je luč sveta ugledala pesnitev Orfej v podzemlju.

Ideja za drugo stvaritev z naslovom Pegazom neba se je spletla pri ogledu muzeja. V premogovniku so v preteklosti za pomoč pri delu imeli konje in Dobnika je zgodba o njih tako pretresla, da je spesnil pesem o njih: »Konji so Pegazi, simboli pesništva in poezije.«

Iz vesolja se pretakajo posebne energije

Dobnik je prepričan, da smo vsa bitja povezana med seboj, da smo prepletena kot en organizem: »Skozi nas nenehno valovi vesolje in z njim mi. Če se mu upiramo, to ni dobro. Sam sem svoje ideje za ustvarjanje začel črpati iz narave. Odraščal sem na kmetiji, z delom nisem bil nikoli obremenjen, živel sem tudi v različnih mestih, bral sem veliko knjig. To ti da pečat, ki ga šele zdaj skušam razumeti.« Dodal je, da si ljudje omejitve postavljamo zato, da se počutimo varne: »Zdaj nastaja teorija o mnogih vesoljih – vesolje ni omejeno. To so za pesnika magične avanture.«

Tovrstna izkušnja, pisanje globoko pod zemljo, je prva v njegovem ustvarjanju. Vtisi ustvarjanja pa so povsem drugačni od tistih tam zgoraj: »Dejstvo, da si pod zemljo, in razmišljanja – ne samo o rudarjih, predvsem o preteklosti – odpirajo domišljijo. Domišljijo, ki ni samo svet te preteklosti, ampak našega življenja in smisla sploh. Ni enako, kot če si v običajnem ambientu, običajnem za človeka. Globina, 160 m pod zemljo, daje poseben vtis.«