3. julija 2018 je v Muzeju premogovništva Slovenije ustvarjala pesnica, pisateljica, prevajalka in slikarka s Hrvaške Božica Jelušić, v okviru projekta z naslovom PODZEMNA POEZIJA - v jamskem črpališču 160 m pod zemeljsko površino.
SReČNO.
Božica Jelušić je rojena 16. decembra 1951 leta v Pitomači (podravina – Hrvaška).
Končala je študij hrvaškega in angleškega jezika. S krajšimi študijskimi obiski v Evropi in ZDA, je celo življenjsko obdobje preživela na Hrvaškem (v domačem kraju), kjer je opravljala različna dela in obveznosti v izobraževanju in društvenih dejavnostih.
V književnosti se je prvič pojavila leta 1970. Od takrat naprej je objavila 55 knjig poezije in proze v skoraj vseh literarnih žanrih (pesmi, pripovedke, eseji, feljtoni, potopisi, kritike, otroška literatura, monografije).
Je članica Društva hrvaških književnikov od 1974. Njena dela so prevedena v ječ jezikov, prav tako je prejela več nagrad: Galovićeva nagrada, Maslinov vijenac, Pasionska baština, Najlepši hrvatski putopis, Golobova nagrada, nagrada Katarina Petačić…). Zastopana je tudi v čitankah ter v 40 antologijah v tujih jezikih. Je udeleženka na različnih poetičnih srečanjih in festivalih, ter strokovnih srečanjih o književnosti.
Je prejemnica Fulbrightove štipendije za književno delo na University of Washington, Seattle. Prav tako je stalna sodelavka in selektorica Hrvaškega zbora kulture od leta 2007. Ukvarja se z prevajanjem poezije iz angleškega in nemškega jezika (Yeats, Frost, Plath).
Posebno področje njenega dela je kajkavska književnost in ekologija, čemur se intenzivno posveča zadnja tri desetletja. Živi in dela v Đurđevcu ter na obnovljenem plemiškem dvorcu Barnagor v Ćepelovcu.
Opis dogodka
V jamskem delu muzeja obiskovalce pričaka pesnik Anton Aškerc, katere s svojo zgodbo uvede v premogovniško delo in življenje.
V času bivanja v našem okolju je imel dovoljenja za prevoze v jamo, da je lahko opazoval rudarje pri svojem delu, ob tem pa je pod zemljo pisal tudi pesmi.
Glede na zgodovinsko posebnost te zgodbe z pesnikom, smo videli priložnost, da to zgodbo ponovimo v zdajšnjem času z sodobnimi pesniki. Tako dobijo avtorji priložnost ustvarjati v posebnem podzemnem prostoru. Povabili bomo več avtorjev, da naredijo kakšen »šiht« pod zemljo, doživijo našo predstavitev premogovniške zgodbe, ki jo bodo lahko avtorji nadgradili z svojimi zgodbami. Avtorje bomo predstavili na posebni tabli z fotografijo ob pisanju in eno pesmijo, ki so jo ustvarili pod zemljo, table pa bodo nameščene v bivšem črpališču v muzeju.
Posebnost bo tudi ta, da bodo pisali na starih tipkalnih strojih. Ob tem se dela tudi video zapis pesmi, ki bo objavljena na tabli, s tem bi ohranjali glas iz notranjosti pesnika in prostora, kjer je pesem nastala.
Iz navedenih priložnosti se lahko razvijajo potenciali na več področjih, katero skupni imenovalec je ustvarjanje v posebnih prostorih in pogojih, ki dajejo poseben prizvok odmaknjenosti od zunanjega prostora (rov poezije, publikacija avtorjev, poetični video film…).
Zasnova: Stojan Špegel