V četrtek, 1. okrobra 2015, smo odprli razstavo SNOVALCI PODOB - Pesniško popotovanje med črkami in barvami.
Razstavljajo: Zlatko Kraljić, Andrej Krevzel in Stojan Špegel.
Razstava je postavljena v sodelovanju z Šaleškim literarnim društvom in Društvom šaleških likovnikov.
V kulturnem programu je nastopil ansambel Blažev žegen (Valentina Praprotnik, Blaž Praprotnik in Tomaž Smolčnik).
Razstavljalce je predstavil Matija Plevnik.
Snovalci podob: barvito popotovanje med barvami in črkami
V razstavnih prostorih Muzeja premogovništva Slovenije se predstavljajo trije avtorji: Zlatko Kraljić, Andrej Krevzel in Stojan Špegel. Že pomenljiv naslov projekta Snovalci podob: barvito popotovanje med barvami in črkami namiguje, da je zasnovan interdisciplinarno in kot tak tvori most med likovnim in literarnim ustvarjanjem. Vse tri ustvarjalce, člane Šaleškega literarnega društva Hotenja, namreč povezuje to, da se udejstvujejo tako na literarnem kot na likovnem polju.
Projekt je zastavljen večplastno, saj so ob bok njihovim likovnim delom postavljena literarna dela (in njihovi izseki). Tak pristop je zanimiv, ker se dejansko vrača k svojim helenističnim koreninam, saj tvori dejansko museion (muzej) kot zbirališče in bivališče muz – božanskih zaščitnic umetnosti in znanosti.
Kljub skupnemu nastopu ustvarjalcev pa je projekt izrecno heterogeno naravnan – troje popolnoma drugačnih likovnih in literarnih pristopov ter programskih izhodišč. Poudariti velja, da gre za izoblikovane in življenjsko preizkušene avtorje, ki v svojem ustvarjalnem kredu, vsak po svoje, suvereno predstavljajo svoja dva avtorska pola. Vsa razstavljena likovna dela so plod avtorjevih najnovejših produkcij, nastalih v letošnjem letu.
Zlatko Kraljić se predstavlja s serijo portretov treh stanovskih kolegov, književnikov: Božice Jelušić, Ferija Lainščka in Admirala Mahića. Za njegovo popolnoma samoniklo likovno snovanje so značilne hitre in odrezave kretnje čopiča. Te v povezavi z zamolklim koloritom ustvarjajo neke vrste duhovne krajine, ki so po svojem končnem likovnem izrazu sorodne Tisnikarjevi likovni izkušnji. Upodobljene figure so zgoščene do svojega bistva in so v popolnem sozvočju s prostorom, ki ga sooblikujejo. Portretiranci so pomaknjeni na rob platna in tako ustvarjajo prostorsko odrivalo, ki vodi v vodni svet murskih mokrišč, svet, ki avtorja spremlja vse od njegovega otroštva.
Andrej Krevzel tvori v svojih platnih, po občutenju, širok zgodovinski lok od fauvizma, preko ekspresionizma, abstraktnega ekspresionizma vse do čiste abstrakcije. Vsa dela prevevajo široki, pastozni nanosi čopiča in izrazito navdušenje nad pojavnostjo barve. Slednja nastopa kot osnovni likovni gradnik, ustvarja ritem in preko njega tudi razpoloženje celotnega likovnega dela. Avtor je v svojem likovnem izrazu suveren; predstavljena likovna dela, postavljena v vrsti, iz začetne zračnosti prehajajo v izrazito abstraktno zgoščenost in posledično v horror vacui, ki pa vedno ostaja trdna likovna celota.
Če dela Kraljića in Krevzla zaznamujeta ekspresivnost in impulzivnost, je Stojan Špegel v svojem slikarstvu najbolj »programski«. Njegova razstavljena dela zaznamujeta centralna kompozicija in izrazita simetričnost, ki pa jo z geometrijskimi liki, linijami in manjšimi organskimi formami zabriše, predira. Kolorit umirjenih zemeljskih barv ustvarja občutenje nepredmetnih liričnih krajin, prežetih z arhetipskimi simboli. Kljub monolitnosti osnovnih likovnih gradnikov pa so, ob podrobnem pogledu, nekateri od njih mestoma nasičeni z grafizmi, ki ustvarjajo drobno dinamiko. Izrazita, načrtna uporaba ploskovitosti ustvarja kontemplacijo o simbolih in se tako po formalni plati približuje suprematizmu.
Pričujoč skupinski projekt je poleg svoje interdisciplinarnosti pomemben tudi zaradi tega, ker se avtorji predstavljajo v svojem domačem okolju ter se tako vpenjajo, zgodovinijo v širši umetnostnozgodovinski/ustvarjalni kontekst Šaleške doline.
Matija Plevnik