Pod vodstvom vodiča, ki vas bo sprejel v »prizivnici«, se boste obiskovalci spustili daleč v globino jaška. Pred tem si boste nadeli rudarska oblačila, površnik, čelado, s sabo pa boste dobili tudi rudarsko malico. V dobri uri si boste nato v podzemnih rovih ogledali slikovito predstavitev o tem, kako je potekalo delo rudarjev nekoč in kako poteka danes. Muzej je multimedijsko opremljen v slovenskem, hrvaškem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku.
V muzeju smo ponosni, ker lahko edini v Sloveniji v podzemni muzej popeljemo invalide, obiskali pa so nas tudi že slepi in slabovidni.
V pristnem okolju Muzeja premogovništva Slovenije vam bomo s pomočjo simulacij in razstavnih eksponentov približali zgodbo o pridobivanju premoga nekoč in danes. Za vami zapro vrata rudarskega dvigala in že se znajdete sredi pravega lignitnega parka.
Najprej vas bo pričakal pesnik Anton Aškerc, ki se je pred sto leti tukaj že prevažal v globino in zapisal:
Globočje in globočje, dol v prepad...
Bojiš-li vožnje se pod zemljo čudne,
ko peljal bi v vodnjak se, bratec moj?
Pospremil vas bo po podzemeljskem svetu Muzeja premogovništva Slovenije, med premogarje, ki so tukaj iz zemlje trgali črno zlato in ga tono za tono pošiljali na svetlo.
Termoelektrarna Velenje je bila leta 1929, ko je bila zgrajena, največja in najpomembnejša termoelektrarna dravske banovine. » Stari jašek« - poslopje z izvažalnim jaškom - so dogradili leta 1889, prve tone velenjskega lignita pa so potegnili na površje že maja leta 1888, ob kopanju jaška. Od tedaj so velenjski premogarji nakopali več kot 220 milijonov ton premoga. Aškerc vas bo seznanil tudi s težkim delom rudarjev v soparnem in zadušljivem ozračju dvanajst metrov visokih odkopov. »Soparno je in dihaš težko. Vročina raste ... Bližamo se peklu?« Popeljal vas bo po vseh deloviščih nekdanjega premogovnika, kjer so na premogarje prežale številne nevarnosti zaradi zruškov debelih lignitnih plošč, predvsem pa zaradi zahrbtnega plina metana. Slišali boste žalostni glas signalnega zvonca, ki je januarja in februarja leta 1893 naznanjal, da je v dveh zaporednih eksplozijah metana izgubilo življenje najprej enajst, nato pa še sedemnajst delavcev. To zgodbo ponazarja scene in 15 lutke rudarjev v tipičnih položajih pri delu in počitku. Vse prizore učinkovito dopolnjuje sodobna avdio-vizualna oprema.
Pred prehodom v moderni del muzeja se boste globoko pod zemljo okrepčali z rudarsko malico v jedilnici, ki je najgloblje ležeča jedilnica v Sloveniji in najverjetneje tudi v Evropi.
V drugem delu, ki ga ponazarja okoli 10 scen, vas bo pot vodila skozi mehanizirane jamske prostore iz zadnjih desetletij razvoja velenjskega premogovnika.
Za konec obiska pa se boste popeljali še po podzemni železnici.