Prostorska instalacija "Intervencija"

Muzeji so prikazi minulih dogodkov, časov in s tem spominov na te čase. V prostor sva intervenirala z lučmi na senzorje in ogledalom, ki je postavljeno na steno na koncu prostora. To ga virtualno podaljšalo in daje vtis, kot da je tunel  oziroma rov, ki se mnogokrat pojavi v poklicu rudarstva. Po sredini,  vzdolž prostora iz stropa visijo luči na senzorje, ki so občutljivi na gibanje, tako je prostor v temi,  dokler se tam ne pojavi gledalec in ga s svojo prisotnostjo osvetli. Prižiganje luči povzroči to, da prisotnemu mečejo senco po prostoru. Na to opozarja ogledalo na koncu tušev. Luči se rahlo premikajo tako, da ustvarijo igro senc oziroma teater senc. S sencami želiva doseči nekakšno obujanje spomina,  ko so tuš uporabljali še rudarji, tako mimoidoči ponovno oživi prostor in ga preko medija sence napolnil. Tako kot predor ni več v funkciji tuša, tako so obrisi  senc v funkciji spomina saj ne gre za prave rudarje. Čeprav tam ni več ljudi, ki bi se tuširali, še vedno ostaja njihova nekdanja prisotnost. Sence s tem obudijo spomine in poprisotijo dogajanje, ki se je tukaj nekoč odvijalo. Tema služi občutku utesnjenosti, zaprtosti in pomanjkanju dražljajev za naša čutila. S tem ustvari občutek, katerega je doživljal človek 200 metrov pod zemljo, v časih, ko tehnologija še ni bila tako napredna kot je sedaj, hkrati pa doživetje potencira ogledalo, ki prostor navidezno podaljšuje in hkrati utesnjuje. Gostoto teme preseka prižiganje luči, ki ustvarijo projekcijo senc oziroma spominov. S site-specific inštalacijo želiva poudariti sporočilnost spominov povezanih s prostorom tušev, ki se nahajajo znotraj muzeja, in so sami razstavljeni.

Avtorja razstave Anže Sever in Tomo Stanič