Razstava je postavljena v sodelovanju z Zasavskim muzejem Trbovlje, od koder je večina skulptur, in družino Batič.
Odprta bo do 15. septembra 2011.
V prvi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja so rudarji v velenjskem premogovniku za Stojana Batiča odkopali večje kose lignita.
V dialogu med umetnikom in materialom je nastala sinergija, ki je ohranila milijone let trajajoče delo narave in formo določenega obdobja.
Po pol stoletja so skulpture ponovno na ogled v okolju, iz katerega izhaja njihova osnova – lignit.
Na ogled bodo tudi skulpture rudarjev iz brona. (Stojan Špegel)
Kipar Stojan Batič (rojen leta 1925 v Trbovljah) je študij kiparstva končal s specialko leta 1951 v Ljubljani. Poleg profesorjev Borisa Kalina in Frančiška Smerduja je nanj vplivalo predvsem izpopolnjevanje pri kiparju Ossipu Zadkinu v Parizu.
Ob ateljejskih formatih, za katere je motiviko pretežno črpal iz zakladnice antičnega sveta oziroma slovenskih in evropskih mitov in legend, njegov opus obsega številne monumentalne spomenike NOB, parkovne plastike in fontane, po katerih ga širša javnost tudi najbolje pozna. Dela je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini.
Sinteza pridobljenih izkušenj, zavezanost revirjem, socialni čut oziroma ljubezen do sočloveka ga privedejo do ustvarjanja Rudarskega cikla. Za ta dela prejme Prešernovo nagrado.
V več kot petdesetih letih ustvarjanja, predvsem v bronu, poseben izziv so mu tudi lignit, kamen in steklo, ima za seboj izjemno obsežen opus:
- 37 spomenikov,
- 21 parkovnih plastik,
- 53 oprem poslovnih stavb in prekooceanskih ladij,
- več kot 250 skulptur male plastike,
- več kot 80 zasebnih portretov in
- 60 javnih portretov.
Ob tem pa še 38 samostojnih razstav in 86 skupinskih, doma in v tujini.
Večina tega opusa je nastala v najintenzivnejšem obdobju življenja med 50. letom (1955–1975).