LIGI Pridruži se prijaznemu krtku Ligiju pri zabavnih in poučnih igricah v podzemnih rovih. Klikni in raziskuj!  

Klikni in raziskuj!

NASLOV

Muzej premogovništva Slovenije / Koroška cesta - Stari jašek / 3320 Velenje / gsm: 031 752 418

Pri nas je zmeraj lepo vreme.

RAZSTAVE / PRIREDITVE

Razstavišče MINUS160 - 2 ): Rudarstvo na znamkah / otvoritev 29.6. ob 12.00

Bela garderoba / Razstava Industrijski motiv, avtor Stojan Špegel

Črna garderoba: fotografska razstava Foto klub Ljubljana / Motivi iz Muzeja premogovništva Slovenije / otvoritev 29.6. ob 13.00

Kopalnica / Jamomerske karte /ob izdaji knjige Premogovniška dejavnost in njen vpliv na površinsko območje Šaleške doline / predstavitev 27.6. ob 18.00

Hodnik / Velenjske glinene ploščice / Herbarij  -  brezčasni zapis narave / Avtorica Kata Laštro

Razstavišče MINUS160 - 1 (jamski del muzeja): Stane Špegel - PODZEMNI NEZEMLJANI, skulpture

Muzejski park: ALEKSANDER KAVČNIK / PREMOGARJI, fotografska razstava /  stalna postavitev


Najavljamo:

Ligijev salon (jamski del muzeja):  Poetična podzemna proga - predstavitev novih avtorjev /








ZANIMIVOSTI

Kako se reče srečno v danskem jeziku? Odkrijte in se dokopajte do najglobjih zanimivosti rudarskega življenja. 

več >>

IŠČI

Išči

Razstava Milan Razboršek

Delo ter življenje rudarjev postaja vedno bolj zanimiv motiv za različne ustvarjalce: fotografe, slikarje, pisatelje, pesnike in tudi gledališčnike. Da je temu res tako, se nazorno kaže v Muzeju Premogovništva Slovenije v Velenju, kjer slikar Milan Razboršek razstavlja rudarske zgodbe v enaindvajsetih slikah z naslovom "EX KNAP".

V Premogovniku Velenje smo kot družbeno odgovorno podjetje, ki je tesno prepleteno z okoljem, v katerem deluje, in tudi s celotno Slovenijo, navdušeni, da tudi umetniki opazijo delo rudarjev ter ga na različne načine umetniško upodabljajo. Na otvoritvi Razborškove razstave, ki je potekala 16. februarja 2011, je prisotne v imenu Premogovnika Velenje pozdravil Boris Potrč, vodja Izobraževalnega centra, ki je med drugim povedal: »Vedno željno pričakujemo razstave, ki jih pripravijo v Muzeju Premogovništva Slovenije v Velenju. Tokratne razstave likovnih del smo zaradi rudarske tematike še posebej veseli. Ob pogledu na ta čudovita dela postane človek kar malo razbremenjen, ob zavedanju, da je delo rudarjev zelo zahtevno in poteka v posebnih pogojih.« Na električni kitari se je predstavil nekdanji »knap« in še vedno sodelavec v naši Skupini PV Franjo Jurovič.
O umetnikovem delu je likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe povedala: »Slikar Milan Razboršek je s ciklom zgodb v enaindvajsetih slikah ustvaril enega vidnejših pomnikov 'knapovščini' v svojem zagorskem kraju, saj ga je naslikal vešče in premišljeno kot celoto, hkrati pa vsaka izrisana in kolorirana podoba deluje kot samostojno likovno delo, kot izrisan knapovski dnevnik.«
V Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju si lahko razstavo slikarja Milana Razborška ogledate do vključno 24. marca 2011.

Zgodba v enaindvajsetih slikah 

Že ob izumu fotografije se je dvomilo o preživelosti realističnega slikarstva in mimetičnega v umetnosti, kasneje se je govorilo tudi o tem, da je predvsem hiperrealizem tekmovanje slikarstva s tehniko fotografskega aparata, hkrati pa tudi nasprotovanje modernističnim intelektualcem. Problemov sodobnega slikarstva danes ne rešujemo le z odmikom v abstraktno slikarstvo ali postavljanjem po robu nerazrešenosti tradicionalnega in sodobnega pojmovanja figuralike v umetnosti. Tako poenostavljena pot včasih vodi do nasprotujočih si in dvomljivih rešitev tistih, ki iščejo tudi smisel figuralnih smeri v sodobni umetnosti. Za slikarstvo Milana Razborška lahko rečemo, da površinska plast zaradi navezanosti na objektivni svet in na mimetična označevalna načela dopušča, da povedano in ilustrirano razbiramo neposredno, vendar ob tem slikar v tem svojem ciklu razkriva tudi nedvoumno subjektivno sporočilo: gre za dokumentarni zapis o življenju rudarja, njegov socialni status in industrijsko okolje ter urbani svet, v katerem se knap, slikarjev glavni junak, giblje in živi.
Postavljanje razstave v ozračje, iz katerega bistvo tematike enaindvajsetih slik Milana Razborška izhaja, zahteva precej tankočutnosti. Kontekst prostora ne sme spreminjati vsebine predstavljenih del, ki se nanašajo na rudarje, katerih duh prežema zgodovinskost tega prostora, prav tako pa narava likovnih del ne sme motiti občutij, ki jih nudi zdaj prenovljen in sodobno urejen, a še vedno rudarjem posvečen prostor. Razborškova razstava slikarskega cikla z naslovom EX KNAP se tako vsebinsko kot likovno prilega ozračju razstavam namenjenega prebeljenega prostora. Potem ko pridemo v velenjski Muzej premogovništva Slovenije skozi visoko obokano Črno garderobo mimo kopalnice in vhoda v zgodovinsko razstavljeno Rudarsko stanovanje, se znajdemo v prostoru nekdanje Bele garderobe, zdaj preurejene ter tehnično in sodobno namenjene razstavam, večinoma vezanim na avtohtono okolje. Čeprav je avtor cikel zaključil že pred dvema letoma, dajejo zaporedno razvrščene slike vtis, da so nastale namenoma za ta prostor, celo več, da so namenjene vsem rudarjem in njihovemu vsakdanu v kateremkoli rudniku. Še toliko bolj, ker je nad razstavnim prostorom sistematično in pregledno predstavljena tudi razstava z naslovom Zgodovina premogovništva.
Pred dvema letoma nastali cikel enaindvajsetih slik, ki predstavljajo dan povprečnega rudarskega življenja, je nastal kot pomnik zagorskim rudarjem, ki so zaznamovali več kot 250-letno zgodovino Zagorja ob Savi. Takrat, ko so dokončno zaprli premogovnik, je na pobudo direktorja družbe Tevel Iztoka Živka, ki tudi sam izhaja iz rudarske družine, pričel nastajati cikel slik rudarjevega vsakdana kot spomin na nekdanji način življenja v kraju. V sliki in besedi se pred nami odvije skorajda film o rudarskem šihtu, na trenutke trpek, kot je znalo biti trpko knapovsko življenje, a tudi izrazito vesel in humoren, kakršni so znali biti samo knapi. Na vseh slikah nastopa isti junak, pravzaprav gre za dnevniški zapis njegovega življenja, ne le enega dne.
Enako sozvočje z duhom okolja je navzoče tako v skoraj naturalističnih podobah kot tudi v šaljivo in humorno, mestoma celo groteskno zasnovanih kompozicijah. Gre namreč za poenostavljene ali nanovo interpretirane detajle, s katerimi slikar ohranja spomin na tiste, z današnje perspektive skoraj romantične čase, v resnici pa težke in trde z vsem, kar prinaša vsakodnevno življenje. Težko jutranje vstajanje po kratki noči; utrujen in sključen rudar pri mizi, kamor mu žena prinaša zajtrk, in brlivka sredi kuhinje; ženin pozdrav ob odhodu na delo in pogled na luno iz vhodnih vrat; staro razmajano kolo, s katerim rudar hiti v rudnik – še vedno luna na nebu; vestno izslikana hiša in rudar na kolesu, ki je že pozen za 'šiht'; rudar, ki ima vseeno še čas za cigareto pred začetkom dela;  pogled na rudniške številke, po katerih se vidi ali je rudar v jami ali ne; še kozarček; in na delo; v dvigalu pred spustom v rove; vrtanje in žareče rumena svetloba; rudar, zadovoljen s kvaliteto premoga, v centru uokvirjene kompozicije; še en kompozicijsko razgiban prizor ob delu; počitek in malica, realistična figura s skicoznim ozadjem; rudar s svetilko, ki je njegova večna spremljevalka v jami, in Berkmandeljc; na rudarskem stranišču, na 'kibli', kar je neizbežen motiv, če cikel slik dokumentira cel rudarjev dan; za rudarskim vozičkom v jašku; v kopalnici med množico do nerazpoznavnosti zabrisanih teles in obrazov; v gostilni s prijatelji; spet na kolesu in spet utrujen, tokrat od težkega celodnevnega dela, daleč nekje v ozadju hiše; končno doma, a glej, žena ni sama v postelji …  Vsaka podoba zase je slika, ki ima svoje lastne likovne zakone in je vsebinsko sama sebi zadostna, cel ciklus pa je edinstven prav zato, ker vseh enaindvajset slik govori eno samo zgodbo kot v stripu, sličico za sličico, risbo za risbo.
Tatjana Pregl Kobe


MILAN RAZBORŠEK

Milan Razboršek je bil rojen leta 1959 v Trbovljah. Je absolvent Visoke šole za risanje in slikanje. Po končanem študiju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je obiskoval tečaje risanja in slikanja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in pozneje začel študij na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani.
Živi in ustvarja na Izlakah, zaposlen je kot strokovni sodelavec Galerije Medija v Zagorju. Milan Razboršek je sodeloval na več skupinskih razstavah in šestih samostojnih, je udeleženec Slikarske kolonije Izlake – Zagorje, kolonije Primož Trubar Moravske Toplice in večkratni udeleženec Ex tempore na Kumu.
Likovni kritik  Milan Pirker je o slikarstvu Milana Razborška zapisal, da je ob pogledu na njegova dela prva asociacija bližnje sosedstvo z akademskim slikarjem Nikolajem Beerom, ki je bil od vsega začetka njegov mentor, ocenjevalec in selektor likovnih del. Ko je primerjal dvojico Razboršek-Beer, se je spomnil še enega podobnega dvojca, in sicer Hočevar-Hoči in Rijavec v šestdesetih letih v Trbovljah. Tudi v tem primeru je bil Rijavec starejši in izkušenejši umetnik, pa se je Hočevar kljub temu osamosvojil in postal prepoznaven umetnik. Razlika med Razborškom in Beerom se je izkristalizirala že z Razborškovim ciklom Zasavske vedute, s ciklom Ex knap pa to postaja še bolj očitno.

Samostojne razstave
1. GALERIJA HOTELA RADIN – 1995
2. GALERIJA EROS – LJUBLJANSKI NEBOTIČNIK – 1996
3. GALERIJA DD TRBOVLJE – 2000
4. AVLA SEJNE SOBE FIRME EVJELEKTROPROM  – 2004
5. GALERIJA DD HRASTNIK – 2008
6. GALERIJA MEDIJA ZAGORJE – 2009