Stalna zbirka slovenskega premogovništva v zunanjem delu muzeja
V zunanjem delu Muzeja premogovništva Slovenije želimo obiskovalcem s sprehodom po desetih tematskih sklopih podati bolj natančno podobo razvoja slovenskega premogovništva. Ta nas najprej pripelje do podatkov o nastajanju različnih vrst premoga in njegovi uporabi od prvih začetkov na Kitajskem pred 3000 leti do prvih omemb premoga v 17. stoletju pri nas, ko so premog pod imenom zmajeva kri »sanguis draco« uporabljali lekarnarji za zdravljenje bolne živine. Sistematičnejša iskanja premoga pri nas so se začela v 18. stoletju, v 19. stoletju pa se je slovensko premogovništvo močno razmahnilo zaradi uvajanja parnih strojev in gradnje železnic. V 20. stoletju je slovenska proizvodnja premoga v okviru novonastale države Jugoslavije ves čas zavzemala pomembno mesto v celotni jugoslovanski proizvodnji premoga, saj so v Sloveniji izkopali vsaj 40 odstotkov celotne jugoslovanske proizvodnje. Proizvodnja je leta 1943 prvič presegla 2 milijona ton, leta 1954 so nakopali 3 milijone ton premoga, leta 1969 pa 4 milijone ton. Od tedaj so do konca 20. stoletja večino slovenskih premogovnikov zaprli, proizvodnja pa je stagnirala oziroma upadala in konec 20. stoletja dosegla 4,6 milijona ton (od tega v Velenju 3,8 milijona ton – danes pbl. 1,7 milijona ton).
Zbirke prikazujejo tehnični razvoj pridobivanja premoga od 18. stoletja dalje; najprej odkrivanje premoga na izdankih in globinska vrtanja, razvoj jamomerstva ter natančen pregled uvajanja različnih transportnih in odkopnih strojev in naprav v slovenske premogovnike. Prikazan je tudi razvoj osebnih zaščitnih sredstev (čelade, posebni čevlji, delovne obleke ipd.), razvoj bolnišnic ob premogovnikih, organizirane jamske reševalne službe, ki so bile opremljene že od začetka 20. stoletja dalje s sodobnimi izolacijskimi reševalnimi aparati ipd. Proizvodnja premoga je bila tesno povezana tudi z razvojem zračenja jamskih prostorov, transportnih sredstev ter uporabe smodnika in drugih razstreliv za potrebe rudarstva od sredine 19. stoletja dalje.
Posebej zanimivo so prikazane teme iz življenja premogarjev: njihove šege in običaji, razvoj rudarske noše – uniforme in življenje rudarjev v njihovih prebivališčih (rudarskih kolonijah), v katerih je živela večina premogarjev. Prve skromne kolonijske hiše so imele skupno kuhinjo za dve ali štiri premogarske družine ter le eno sobo. Kasnejše kolonijske hiše pa so zagotavljale vsaki družini kuhinjo in vsaj eno sobo. Rekonstrukcija takega premogarskega stanovanja, ki je iz časa okrog leta 1930, je predstavljena tudi v tem delu muzeja. Večina opreme je bila nekdaj last znane premogarske družine Stropnikovih in je stala vse do leta 1954 v skromni rudarski hišici sredi polja, ki ga danes prekriva Škalsko jezero, ki ga vidimo skozi okno stanovanja.
Življenje rudarjev
Posebnost razstave v zunanjem delu Muzeja premogovništva Slovenije je avtentičen prikaz rudarskega stanovanja iz obdobja pred letom 1930, opremljena z izvirnim pohištvom rudarske družine Stropnik, ki je bilo v uporabi vse do leta 1954. Razstava prikazuje skromne bivalne razmere rudarjev v kolonijah ob začetkih velenjskega premogovnika ter postopni razvoj stanovanj, od skupnih kuhinj do samostojnih družinskih prostorov. Obiskovalci lahko v avtentičnem ambientu nekdanjega rudarskega doma doživijo vsakdanje življenje rudarjev in si ogledajo kratek dokumentarni film o življenju v premogovniških kolonijah.
Delo v premogovniku
Kot del stalne razstave so tudi prezivnica in rudarska garderoba s kopalnico. Ogled se začne v prezivnici oziroma zbiralnica velenjskih rudarjev, ki je prostor, kjer so se rudarji zbrali pred vstopom v jamo, se pripravili na delo ter prevzeli osnovno opremo. Tu so potekali tudi pomembni dogovori, razdelitev delovnih nalog in kratka navodila pred začetkom izmene. Nadaljevanje ogleda sledi v črni garderobi, ki je ohranjena točno takšna, kot je bila, ko so jo rudarji nazadnje uporabljali. Zaradi edinstvene narave dela v rudnikih se način, kako rudarji prihajajo na delo in odhajajo z dela, zelo razlikuje od drugih, bolj običajnih poklicev in del. Rudarji prihajajo iz rudnikov prekriti s prahom in umazanijo, kar je privedlo do preprostega, a zelo učinkovitega in poenostavljenega sistema, ki je ostal praktično nespremenjen do danes. Rudarji za preoblačenje in kopanje uporabljajo le tri skupne in odprte prostore: belo in črno garderobo, ločeni z eno samo kopalnico.
Zgodovina premogovništva
Na ogled je tudi stalna razstava o zgodovini premogovništva v Sloveniji, ki sega v 18. stoletje, ko so bila odkrita prva večja nahajališča premoga. Razmah rudarstva v 19. in 20. stoletju je odločilno vplival na industrializacijo, razvoj železniške infrastrukture ter nastanek številnih rudarskih naselij, med katerimi so posebej izstopali premogovniki v Zasavju, Šaleški dolini in okolici Trbovelj. Premogovništvo ni zaznamovalo le gospodarskega razvoja države, temveč je oblikovalo tudi socialno in kulturno identiteto slovenskih rudarskih skupnosti, katere dediščina ostaja pomemben del našega skupnega zgodovinskega spomina.
