Žena rudarja
/Milojka Mohor/
Mirno in tiho se noč na Bevče spusti,
moj sinek v zibki sladko že spi.
Le jaz še ebdim in v skrivnostno nebo strmim.
Moj mož je rudar.
Koliko je žena, ki to noč ne spijo,
koliko jih je, ki tako kot jaz si želijo:
»Vrni se, dragi mož, živ in zdrav,
vrni se, da ne bo mi nekega dne žal,
če sin bo rudar postal!«
Tako me žene prosimo v temo,
tako me žene kličemo v molčeče nebo.
»Vrni se, in ne bo mi hudo,
če sleherni moj sin bo
Želel v jamsko temo!«