Ob veselih in žalostnih slovesnih dogodkih rudarji oblečejo svoje stanovske uniforme. Rudarsko uniformo sestavljajo črne hlače in suknjič, črna kapa in bele rokavice. Posebnost je 28 zlatih gumbov na suknjiču, ki naj bi simbolično predstavljali starost sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, ko je umrla.
Ko je bila leta 1947 ustanovljena rudarska četa v velenjskem premogovniku, so njeni člani dve leti nosili rjave uniforme z zelenimi našitki. Nato so dobili tradicionalne črne rudarske uniforme, kakršne nosijo še danes in jih pozna rudarstvo ter premogovništvo po vsej Evropi. Takšne uniforme so nosili rudarji že tudi v stari Jugoslaviji.
Nositi rudarsko uniformo je bila in je še danes predvsem čast. “Zaslužili” so si jo le pridni, delovni rudarji, udarniki. Nadzornik se je po svoji vesti odločil, kdo od njegovih podrejenih jo bo dobil. Posebej veliko rudarjev je dobilo uniforme v času, ko je velenjskemu premogovniku direktoroval Nestl Žgank, snovalec in graditev sodobnega mesta Velenje. Takrat je uniforme na mesec dobilo tudi po 30 do 40 rudarjev.
Sprva je imel komandant rudarske čete enako uniformo kot drugi člani, sredi šestdesetih let pa so črne našitke na njegovi uniformi zamenjali zlati in zlata je tudi obroba na hlačah. Komandant čete ima čez prsi zeleno lento in v roki rudarsko paradno palico, ki izvira iz nadzorniške palice. Ta je v jami nadzornikom služila kot merilo, za obtrkavanje stropov in sten zaradi ugotavljanja in preprečevanja zruškov ter za označevanje izdelanih opornikov v eni izmeni.
Danes lahko rudarje v njihovi svečani opravi v Velenju vidimo vsako leto na skoku čez kožo ob dnevu rudarjev, uniforme pa oblečejo, med drugim, tudi za častno stražo in spremstvo ob smrti stanovskega kolega.