LIGI Pridruži se prijaznemu krtku Ligiju pri zabavnih in poučnih igricah v podzemnih rovih. Klikni in raziskuj!  

Klikni in raziskuj!

NASLOV

Muzej premogovništva Slovenije / Koroška cesta - Stari jašek / 3320 Velenje

DELOVNI ČAS:

OD TORKA DO SOBOTE 

9.00 - 16.30 

OBVEZNA PREDHODNA NAJAVA

Vstopnice: 21 eur odrasli, 19 eur upokojenci, 18 eur otroci (glej cenik)

gsm: 031 752 418

Pri nas je zmeraj lepo vreme.

RAZSTAVE / PRIREDITVE

Bela garderoba / Štirje avtorji na kosu premoga, avtorji Ivo Hans Avberšek, Miran Beškovnik, Aleksander Kavčnik, Stojan Špegel 

Črna garderoba: India Welcome / Dobrodošla Indija

Kopalnica: Hanibal Salvaro/ skulpture

Kopalnica / Jamomerske karte /ob izdaji knjige Premogovniška dejavnost in njen vpliv na površinsko območje Šaleške doline

Hodnik / Velenjske glinene ploščice / Herbarij  -  brezčasni zapis narave / Avtorica Kata Laštro

Razstavišče MINUS160 - 1 (jamski del muzeja): Stane Špegel - PODZEMNI NEZEMLJANI, skulpture

Muzejski park: ALEKSANDER KAVČNIK / PREMOGARJI, fotografska razstava /  stalna postavitev


Najavljamo:

Ligijev salon (jamski del muzeja):  Poetična podzemna proga - predstavitev novih avtorjev /








ZANIMIVOSTI

Kako se reče srečno v danskem jeziku? Odkrijte in se dokopajte do najglobjih zanimivosti rudarskega življenja. 

več >>

IŠČI

Išči

Legenda o sv. Barbari - mučenici

V verovanju v vsemogočnost priprošnje svetnice je naš narod - kakor mnogi drugi evropski narodi - uvrstil sv. Barbaro v skupino štirinajstih pomočnikov v sili in se ji priporoča zlasti za srečno zadnjo uro.

Tudi rudarji, ki so pod zemljo v stalni nevarnosti, so si jo izbrali za svojo zavetnico. Celo nekatera prosvetna društva naših rudarjev v Westfaliji, na Nizozemskem in v Belgiji, so se poimenovala po tej svetnici.
Za svojo zavetnico so jo izbrali tudi vojaki, zlasti topničarji, minerji, zidarji, ranjenci in vsi, ki jim pretijo stalne nevarnosti in smrt; zanimivo, tudi tatovi.

Našemu ljudstvu je znana po številnih upodobitvah, ki jo kažejo s stolpom, kelihom in hostijo, večkrat tudi v družbi s sveto Katarino in s sv. Marjeto. Spomin nanjo je ohranjen v ljudskih pesmih iz vseh slovenskih pokrajin. Tudi legenda je našla svoj odmev na slovenskih tleh, kjer jo je ljudska domišljija naredila še posebej svojstveno.

Po izročilu je Barbara živela v Nikomediji v Mali Aziji, za krščanstvo pa jo je pridobil znameniti krščanski učitelj Origen. Bila je hči poganskega kralja Dioskurja, ki je živel v drugi polovici tretjega stoletja. Zaradi izredne telesne lepote je oče Barbaro zaprl v stolp. Na njegovo željo bi se morala poročiti s kraljevičem Fabricijem, verovati v poganske bogove in jim darovati. To je odklonila. Zato so jo vrgli v ječo in jo mučili. Obsojena je bila na smrt in njen lastni oče ji je z mečem odsekal glavo. Takoj po tem dejanju je njega ubila strela.

Stolp, s katerim upodabljajo svetnico, je simbol jetništva; kelih, ki je prav tako eden izmed simbolov sv. Barbare, pa pomeni okrepčilo in vir moči, ki ji jo je dajala njena trdna vera.

Legenda pravi, da je  Barbara s čudeži mnoge preobrnila, umrla pa mučeniške smrti okoli 306, v času vlade Maksimina Dajada.