Mežiška
dolina - Razvoj premogovništva in industrije
Mežiška
dolina je od 14. do 18. stoletja postopoma prehajala iz obrtniškega kovaštva v
industrijsko železarstvo. V 14. stoletju so omenjene prve kovačije v Guštanju,
leta 1620 je prve fužine v Črni postavil Melhior Puezt. Pol stoletja kasneje so
v pogorju Pece iskali in pridobivali svinec. V drugi polovici 18. stoletja se
je tudi v drugih krajih Mežiški dolini začela prebujati industrija, razvijala
sta se tudi z njo povezana rudarstvo in premogovništvo.
Rudarjenje na Lešah sega v leto 1808, ko je imel Jožef Seifert na Lešah tri
kope svinčene rude. Blaž Mayer pa je nekaj let zatem tu odkril
nahajališča rjavega premoga. Svoje kope rjavega premoga je že leta 1822
prodal rodbini Rosthorn. Ti so uporabljali leški premog v svoji železarni na
Prevaljah. Premogovništvo se je razvilo tudi na Holmcu, kjer so leta 1858
grofje Thurn začeli izkoriščati ta naravni vir za energetske potrebe železarne
– jeklarne in pudlarne v Guštanju.
Na Prevaljah so bratje Rosthorn v dvajsetih letih 19. stoletja zgradili
cinkarno, jo po nekaj letih ukinili in se usmerili v železarstvo. Sredi
tridesetih let sta tu obratovali sodobna pudlarna po angleškem vzoru in prva
tovarna železniških tirnic v takratni monarhiji. August Rosthorn in Josef
Schlegel sta uspešno vpeljala uporabo rjavega premoga v proces pudlanja, kar je
bila pomembna prelomnica v metalurškem postopku za vso Evropo.
Gospodarske razmere so podjetje silile v vključitev v koncern Alpinske
montanske družbe, ki je na Prevaljah postopoma zmanjševala proizvodnjo in jo
leta 1899 dokončno opustila.
Vir:
http://www.reg-kult.si/Rastoca-knjiga/ArtMID/423/ArticleID/46/PREMOGOVNA-MRZLICA-IN-RAZVOJ-INDUSTRIJE