LIGI Pridruži se prijaznemu krtku Ligiju pri zabavnih in poučnih igricah v podzemnih rovih. Klikni in raziskuj!  

Klikni in raziskuj!

NASLOV

Muzej premogovništva Slovenije / Koroška cesta - Stari jašek / 3320 Velenje

DELOVNI ČAS:

OD TORKA DO SOBOTE 

9.00 - 16.30 

OBVEZNA PREDHODNA NAJAVA

Vstopnice: 21 eur odrasli, 19 eur upokojenci, 18 eur otroci (glej cenik)

gsm: 031 752 418

Pri nas je zmeraj lepo vreme.

RAZSTAVE / PRIREDITVE

Bela garderoba / Štirje avtorji na kosu premoga, avtorji Ivo Hans Avberšek, Miran Beškovnik, Aleksander Kavčnik, Stojan Špegel 

Črna garderoba: India Welcome / Dobrodošla Indija

Kopalnica: Hanibal Salvaro/ skulpture

Kopalnica / Jamomerske karte /ob izdaji knjige Premogovniška dejavnost in njen vpliv na površinsko območje Šaleške doline

Hodnik / Velenjske glinene ploščice / Herbarij  -  brezčasni zapis narave / Avtorica Kata Laštro

Razstavišče MINUS160 - 1 (jamski del muzeja): Stane Špegel - PODZEMNI NEZEMLJANI, skulpture

Muzejski park: ALEKSANDER KAVČNIK / PREMOGARJI, fotografska razstava /  stalna postavitev


Najavljamo:

Ligijev salon (jamski del muzeja):  Poetična podzemna proga - predstavitev novih avtorjev /








ZANIMIVOSTI

Kako se reče srečno v danskem jeziku? Odkrijte in se dokopajte do najglobjih zanimivosti rudarskega življenja. 

več >>

IŠČI

Išči

Mežiška dolina

Mežiška dolina - Razvoj premogovništva in industrije

Mežiška dolina je od 14. do 18. stoletja postopoma prehajala iz obrtniškega kovaštva v industrijsko železarstvo. V 14. stoletju so omenjene prve kovačije v Guštanju, leta 1620 je prve fužine v Črni postavil Melhior Puezt. Pol stoletja kasneje so v pogorju Pece iskali in pridobivali svinec. V drugi polovici 18. stoletja se je tudi v drugih krajih Mežiški dolini začela prebujati industrija, razvijala sta se tudi z njo povezana rudarstvo in premogovništvo.

Rudarjenje na Lešah sega v leto 1808, ko je imel Jožef Seifert na Lešah tri kope svinčene rude. Blaž Mayer pa je nekaj let zatem tu odkril  nahajališča rjavega premoga. Svoje kope rjavega premoga je že leta 1822 prodal rodbini Rosthorn. Ti so uporabljali leški premog v svoji železarni na Prevaljah. Premogovništvo se je razvilo tudi na Holmcu, kjer so leta 1858 grofje Thurn začeli izkoriščati ta naravni vir za energetske potrebe železarne – jeklarne in pudlarne v Guštanju. 
Na Prevaljah so bratje Rosthorn v dvajsetih letih 19. stoletja zgradili cinkarno, jo po nekaj letih ukinili in se usmerili v železarstvo. Sredi tridesetih let sta tu obratovali sodobna pudlarna po angleškem vzoru in prva tovarna železniških tirnic v takratni monarhiji. August Rosthorn in Josef Schlegel sta uspešno vpeljala uporabo rjavega premoga v proces pudlanja, kar je bila pomembna prelomnica v metalurškem postopku za vso Evropo. 

Gospodarske razmere so podjetje silile v vključitev v  koncern Alpinske montanske družbe, ki je na Prevaljah postopoma zmanjševala proizvodnjo in jo leta 1899 dokončno opustila.

Vir: 

http://www.reg-kult.si/Rastoca-knjiga/ArtMID/423/ArticleID/46/PREMOGOVNA-MRZLICA-IN-RAZVOJ-INDUSTRIJE